Kranj, Cerklje, Jezersko, Naklo, Preddvor, Šenčur

Zgodovina

Zgodovina Zveze kulturnih društev Kranj
1947-2017

Razlaga kratic:
DPD – delavsko prosvetno društvo, JSKD – Javni sklad za kulturne dejavnosti, KUD – kulturno-umetniško društvo, LP – Ljudska prosveta,LPS – Ljudska prosveta Slovenije, PiKUD – pionirsko kulturno-umetniško društvo, SSPD – Svet Svobod in prosvetnih društev, ZKD – Zveza kulturnih društev, ZKDS – Zveza kulturnih društev Slovenije, ZKO – Zveza kulturnih organizacij, ZKOS – Zveza kulturnih organizacij Slovenije, ZKPO – Zveza kulturno prosvetnih organizacij, ZKPOS – Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije, ZLPD – Zveza ljudskoprosvetnih društev, ZLPDS – Zveza ljudskoprosvetnih društev Slovenije

Po drugi svetovni vojni so v vseh večjih krajih ustanovili prosvetne svete, katerih naloga je bila obnova porušenih in opustošenih kulturnih domov, ustanavljanje dramskih, pevskih in drugih kulturnih skupin ter organizacija dopolnilnega šolanja mladine. Vanje so bili delegirani predvsem člani političnih organizacij. Prvi kongres Ljudske prosvete Slovenije je bil marca 1947, drugi pa leta 1950. V času med kongresoma je bilo njeno delo močno kulturno-agitacijsko, po drugem kongresu pa je postala samostojna družbena organizacija, ki ni bila več neposredno podrejena ministrstvu za prosveto, ampak Osvobodilni fronti.

V Kranju je bil okrog leta 1950 ustanovljen Okrajni odbor Ljudske prosvete Slovenije Kranj, ki je združeval društva z območij današnjih upravnih enot Kranj, Škofja Loka in Tržič. V ljudskoprosvetnih društvih so delovale knjižnice, ljudske univerze, igralske družine, lutkovni odri, literarni in likovni krožki, pevski zbori itd.

Leta 1953 se je Okrajni odbor Ljudske prosvete Kranj reorganiziral v Okrajno Zvezo ljudskoprosvetnih društev Kranj, ki naj bi zagotovila boljšo povezanost in večjo samostojnost društev. Zaradi boljše organizacije so izvolili strokovne odbore za dramatiko, finance in gospodarstvo, vokalno in inštrumentalno glasbo, društveno izobraževanje, likovno umetnost in filmski krožek.

Spomladi 1952 so na Gorenjskem začeli ustanavljati delavska prosvetna društva Svoboda, ki naj bi delovala predvsem v delavskih središčih in naj bi bila kulturna avantgarda. Med prvimi so bile Svobode ustanovljene v Stražišču, na Primskovem in v Kranju.

Leta 1955 se je zaradi združitve okrajev Kranj in Radovljica teritorialno povečala tudi Okrajna Zveza ljudskoprosvetnih društev Kranj, istega leta pa sta se Zveza Svobod in Ljudska prosveta na izrednem kongresu na Jesenicah združili v enovito organizacijo Svet Svobod in prosvetnih društev. Naloge Okrajnega odbora Sveta Svobod in prosvetnih društev Kranj so bile:

  • idejno in kulturnopolitično usmerjanje kulturno-prosvetne dejavnosti na Gorenjskem
  • prirejanje tečajev, posvetovanj, izdelovanje anket in publiciranje
  • organizacija večjih prireditev, medkrajevnih in medrepubliških gostovanj in delo z zamejstvom
  • servisna služba: izposojevalnica dramskih tekstov, kostumov in rekvizitov.

Zaradi boljše organizacije dela so izvolili strokovne sosvete za dramatiko in lutkarstvo, vokalno in inštrumentalno glasbo, knjižničarstvo ter komisijo za vprašanja izobraževanja. Ko je bil leta 1962 ukinjen okraj Kranj, je prenehal delovati tudi Okrajni Svet Svobod in prosvetnih društev Kranj.

Vzporedno z organizacijo zvez na nivoju okraja so od leta 1955 dalje zveze delovale tudi na nivoju občin. Zvezo ljudskoprosvetnih društev občine Kranj je 15. aprila 1955 ustanovilo 24 društev; leta 1956 se je ob združitvi s Svobodami preimenovala v Občinski Svet Svobod in prosvetnih društev Kranj, ustanovni občni zbor pa je bil šele leta 1958.

Leta 1964 se je Svet Svobod in prosvetnih društev na nivoju republike preimenoval v Zvezo kulturno prosvetnih organizacij, kar naj bi odsevalo sodobnejšo vsebinsko in organizacijsko usmeritev ter večjo odprtost. V občini Kranj je nastal Občinski svet Zveze kulturno prosvetnih organizacij Kranj.

Januarja 1977 so se s sklepom skupščine Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije v Novi Gorici vsi občinski sveti preimenovali v občinske svete Zveze kulturnih organizacij. Sprememba imena naj bi v zvezo pritegnila tudi društva poklicnih kulturnih ustvarjalcev.

V letih 1980–1996 ni bilo večjih organizacijskih sprememb.

Leta 1996 je Vlada Republike Slovenije ustanovila Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti – leta 2000 se je preimenoval v Javni sklad za kulturne dejavnosti – z območnimi izpostavami, na katerega je prenesla izvajanje nacionalnega kulturnega programa ljubiteljske kulturne dejavnosti v delu, ki presega lokalni pomen. Za programe lokalnega pomena morajo zagotavljati pogoje lokalne skupnosti.

Območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti je v Kranju zaživela septembra 2001. Prevzela je naloge in tudi zaposlene Zveze kulturnih organizacij, ki je tako postala samostojna, prostovoljna in neprofitna organizacija civilne družbe, ki spodbuja prostočasne dejavnosti, usklajuje delovanje in povezuje kulturna društva, zastopa njihove interese v javnosti, skrbi za oceno programov in prireditev, izobraževanje, medsebojno informiranje, izmenjavo izkušenj in si prizadeva za čim boljšo materialno osnovo za delovanje društev. Zveze kulturnih organizacij so se preimenovale v zveze kulturnih društev, kranjska pa je ohranila staro ime do leta 2007, ko se je preimenovala v Zvezo kulturnih društev Kranj.

Od poznih petdesetih let dalje je zveza pripravljala občinske, območne, okrajne, gorenjske, medobmočne in republiške revije in pregledna srečanja odraslih pevskih zborov, mladinskih in otroških pevskih zborov, malih pevskih skupin in oktetov, inštrumentalnih skupin, pihalnih orkestrov, malih inštrumentalnih skupin, zabavnih ansamblov, odraslih folklornih skupin, mladinskih in otroških folklornih skupin, ljudskih pevcev in godcev, plesnih skupin Hopla in Namig, Našo besedo, srečanja gledaliških skupin, lutkovnih skupin, Srečanje Saša Kumpa, srečanja pesnikov in pisateljev, literarne večere, razstave likovnikov in fotografov ter filmske projekcije. Pripravljala je tečaje, seminarje, posvetovanja, sektorske konference, javne tribune in razgovore o kulturni problematiki. Organizirala je miklavževanja, pripravljala prireditve ob novoletni jelki in prihodu dedka Mraza. Podeljevala je Gallusove, Maroltove in Linhartove značke članom društev za dolgoletno delovanje na glasbenem, folklornem in gledališkem področju. V letih 1977–1980 je občasno izdajala Kulturne novice, po letu 2012 pa elektronska obvestila. Na Radiu Kranj je bila ob sobotah na sporedu Kulturna ura.

Zveza kulturnih društev Kranj tradicionalno organizira:

  • spominsko kulturno slovesnost Trenutek tišine vsakega 7. februarja v Prešernovem gaju, ki izvira iz čitalniških časov,
  • občinsko akademijo ob slovenskem kulturnem prazniku Sledi poeta od leta 2012,
  • Slovenski projektni pevski zbor mladih Circle of Life – Krog življenja ob Svetovnem dnevu glasbe,
  • pregledno predstavitev pisanega polja izvajalcev ljubiteljske kulture Pozdrav poletju s sejmom nevladnih organizacij ob koncu šolskega leta,
  • območno odprtje Tedna ljubiteljske kulture, aktivnosti ob Tednu vseživljenjskega učenja in Dnevih evropske kulturne dediščine, lokalni dediščini pa daje poudarek na decembrski prireditvi Tavelka reč.

Zveza kulturnih organizacij Kranj je »za prispevek na področju kulture« prejela veliko Prešernovo plaketo Mestne občine Kranj za leto 2004.

Povezuje kulturna društva iz Mestne občine Kranj ter občin Cerklje, Jezersko, Naklo, Preddvor in Šenčur, ki se izražajo z glasbo, folkloro, plesom, gledališčem, lutkami, fotografijo, filmom, videom, likovnostjo, literaturo, recitacijami in drugimi kulturnimi dejavnostmi.

V letih 1954–1976 je v zvezi delovala Plesno-baletna šola s plesnimi in baletnimi tečaji ter mladinskimi plesi, v letih 1960–1979 pa Klub kulturnih delavcev, ki je organiziral kulturne večere, pripravljal razgovore o aktualnih problemih kulture in populariziral kulturna hotenja.

V zvezi je od leta 1972 deloval tudi Center za estetsko vzgojo, ki se je razvil iz krožkov Pionirske knjižnice. Leta 1989 se je preoblikoval v Center kulturnih dejavnosti z likovno, plesno, gledališko in lutkovno šolo, glasbenimi delavnicami in delavnicami za odrasle. Svojo celoletno dejavnost je vsako leto prikazal na zaključni prireditvi, poimenovani Žetev. Od leta 2016 deluje območno stičišče kulturnih društev, ki na ravni več občin združuje nevladne organizacije in srbi za informiranje, svetovanje, izobraževanje, raziskovanje, zagovorništvo, mreženje, promocijo in podporo v korist društvom.

Leta 1993 so se začele Sobotne matineje z gostovanji otroških in mladinskih gledaliških in lutkovnih predstav ter glasbenih in plesnih skupin iz vse Slovenije. Center kulturnih dejavnosti in Sobotne matineje od leta 2004 dalje delujejo v okviru območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti oziroma Prešernovega gledališča.

Na sedežu Zveze kulturnih organizacij Kranj so občasno delovali tudi Zveza kulturnih organizacij Gorenjske in gorenjska strokovna združenja: Pevska zveza Gorenjske, Združenje folklornih skupin Gorenjske, Združenje gledaliških in lutkovnih skupin Gorenjske, Združenje likovnih skupin Gorenjske.

Predsedniki Zveze kulturnih društev Kranj oziroma njenih prednic na ravni občine so bili:
1955–1956 – Ludvik Erjavec
1956–1958 – Slavko Bohanec
1958–1966 – Danila Gril
1966–1969 – Milan Tepina
1969–1975 – Slavko Malgaj (v. d. Silvo Ovsenk)
1975–1978 – Lojze Blaznik
1978–1992 – Matevž Oman
1992–2002 – Andrej Košič
2002–2007 – Mija Mravlja
2007–2011 – Rastislav Rastko Tepina
od 2012 – Mija Aleš

Zveza kulturnih društev Kranj sodeluje pri pripravi in izvajanju lokalnega kulturnega programa z Mestno občino Kranj, pri delu ima podporo Območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Kranj, Zavoda za turizem in kulturo Kranj ter neposredno naklonjenost vseh šestih občin, iz katerih izhajajo društva, katerih krovna organizacija je Zveza kulturnih društev Kranj, ki je ena največjih zvez v Zvezi kulturnih društev Slovenije.

Viri in literatura:

  • Zgodovinski arhiv Ljubljana, fond Zveza kulturnih organizacij Kranj (SI-ZAL-KRA-93).
  • Mija Mravlja: Zveza kulturnih organizacij Kranj, Inventar, Gradivo in razprave 10, Zgodovinski arhiv Ljubljana 1989.
  • Enciklopedija Slovenije 12, Ljubljana 1998, geslo Svoboda, str. 410-411.
  • Enciklopedija Slovenije 13, Ljubljana 2001, gesli Zveza kulturnih društev Slovenije, Zveza kulturnih organizacij Slovenije, str. 257-259.
Deli naprej ...Share on FacebookTweet about this on TwitterShare on Google+Email this to someoneShare on LinkedIn